Izterjava

Vam je stanodajalec dolžen varščino? Še vedno čakate na plačilo za opravljeno storitev, čeprav je rok za plačilo že potekel? Vam prijatelj kljub dogovoru še vedno ne vrne denarja, ki si ga je od vas sposodil za obnovo stanovanja? V nadaljevanju izveste več o izterjavi dolgov v Republiki Sloveniji in drugi državi članici Evropske unije.

Splošno o izterjavi dolgov

V Sloveniji in EU lahko spore, ki ne presegajo določene vrednosti, rešujete v različnih postopkih pred sodiščem. Izbira postopka je odvisna od več dejavnikov. Ali ima vaš dolžnik prebivališče v Sloveniji ali kateri izmed drugih držav članic EU? Kakšne dokaze imate v podporo svojemu zahtevku? Ali gre za spor med negospodarskimi ali gospodarskimi subjekti? Kakšna je višina zneska, ki ga zahtevate?

drevo

 

Kot upnik si morate najprej postaviti vprašanje: „Kakšne dokaze imate v podporo svojemu zahtevku?«
Če vaša terjatev do dolžnika izhaja iz verodostojne listine, imate na izbiro dva postopka – vložite lahko predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine ali predlog za izdajo plačilnega naloga. Verodostojne listine so na primer faktura (račun), ček, menica, overjen izpisek iz poslovnih knjig, overjena zasebna listina (na primer notarsko overjena pogodba), javna listina in plačilna lista itd.

Višina zahtevka pri predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine (v nadaljevanju IVL) v tem postopku ni omejena. Sodišče bo dolžniku naložilo plačilo in dovolilo izvršbo, dolžnik pa bo lahko podal ugovor. Če bo ta utemeljen, bo sodišče sklep o IVL razveljavilo in zadeva se bo pred sodiščem obravnavala v pravdi. Da bo sodišče obravnavalo predlog za IVL, boste morali kot upnik najprej plačati sodno takso. Višina sodne takse ni odvisna od višine zahtevka. Postopek IVL je edini izmed tukaj navedenih postopkov, pri katerem je omogočeno elektronsko poslovanje (vlaganje predloga za IVL in ostalih vlog ter spremljanje postopka) prek portala eSodstvo.

Izvršba na podlagi verodostojne listine - prikaz postopka

Če vaša terjatev izhaja iz verodostojne listine, lahko postopate še po naslednjem postopku. Vložite lahko predlog za izdajo plačilnega naloga (v nadaljevanju PN). Tudi v tem postopku višina zahtevka ni omejena. Sodišče bo dolžniku naložilo plačilo. Dolžnik bo lahko podal ugovor in v primeru utemeljen ugovora bo sodišče zadevo obravnavalo kot tožbo. Da bo sodišče obravnavalo predlog za PN, boste morali kot upnik najprej plačati sodno takso. Višina sodne takse je odvisna višine zahtevka. Če dolžnik kljub pravnomočnemu PN ne bi izpolnil svoje obveznosti, boste morali kot upnik začeti postopek izvršbe, ki je nov postopek pred sodiščem.

Če kot upnik v dokaz svoji terjatvi nimate verodostojne listine, temveč bi jo lahko dokazovali drugače (na primer z zaslišanjem prič, fotografijami, pogodbo in drugo pisno dokumentacijo), morate vložiti tožbo na sodišče. Sodišče bo izvedlo pravdni postopek, v katerem bo pretehtalo trditve in dokaze obeh strank in odločilo, ali je vaš zahtevek (tj. zahtevek upnika) utemeljen ali ne. Če vaš zahtevek ne bo presegal višine 2.000 EUR oziroma 4.000 EUR (ta višina velja le, ko gre med spor med gospodarskimi subjekti) bo sodišče zadevo obravnavalo kot spor majhne vrednosti. Za postopek veljajo posebna pravila, je poenostavljen in zato praviloma krajši.

Če ima vaš dolžnik stalno prebivališče ali sedež v drugi državi članici EU in zahtevek ne presega 5.000 EUR, lahko tudi v Sloveniji začnete evropski postopek v sporu majhne vrednosti, ki je podrobneje opisan na zavihku STORITVE.

Če je sodišče že odločilo o vašem zahtevku (na primer s sodbo) ali imate drugi izvršilni naslov (na primer izvršljiv notarski zapis, sodno poravnavo itd.) lahko takoj začnete postopek izvršbe na podlagi izvršilnega naslova.

Spor majhne vrednosti po zakonu o pravdnem postopku

koraki spora majhne vrednosti

Spor majhne vrednosti (v nadaljevanju SMV) ni poseben postopek, temveč pomeni, da bo sodišče vašo tožbo v pravdnem postopku obravnavalo po poenostavljanih pravilih Zakona o pravdnem postopku. Če bo mogoče, bo sodišče odločilo na podlagi pisnega gradiva in bo le izjemoma izvedlo narok za glavno obravnavo. Ta postopek je mogoče izvesti kadar zahtevek ne presega 2.000 EUR. Če gre za gospodarski spor (na primer spor med dvema podjetjema), je ta meja 4.000 EUR.

Primeri SMV:

Vodovodar vam je ob zamenjavi pipe poškodoval kuhinjski pult in omarico.

Za sanacijo škode ste plačali mizarju 700 EUR.  Od vodovodarja ste zahtevali, da vam povrne stroške popravila kuhinje, vendar tega noče storiti.

Dogovorila sta se, da vam za prevoz na letališče in nazaj plača 100 EUR.

Po končani vožnji vam prijatelj ni plačal, od takrat ne odgovarja na vaše klice in sporočila.

Podjetje Hišica d.o.o. je pri podjetju Montiramo d.o.o. naročilo izdelavo nadstandardnih oken na novogradnji v vrednosti 3.000 EUR.

Okna so bila izdelana in dobavljena, vendar niso ustrezne kakovosti. Zato Hišica d.o.o. od Montiramo d.o.o. zahteva, da dobavi nova okna, ki ustrezajo pogodbi.

So pa določeni spori, ki jih ni mogoče reševati po pravilih SMV ne glede na njihovo vrednost. To so spori o nepremičninah, sporov iz avtorskih pravic, sporov, ki se nanašajo na uporabo izumov in znakov razlikovanja in pravico do uporabe firme, sporov v zvezi z varstvom konkurence ter sporov zaradi motenja posesti.

Komu je storitev namenjena in kdo so udeleženci

Pravnim in fizičnim osebam, ki menijo, da imajo zahtevek do druge osebe in ga želijo uveljaviti pred sodiščem, zato, da bi dosegli njegovo izpolnitev.

  • TOŽNIK/TOŽEČA STRANKA – oseba, ki meni, da mu je druga oseba dolžna plačati denarni znesek ali izpolniti drugo obveznost
  • TOŽENEC/TOŽENA STRANKA – oseba na katero se nanaša zahtevek in se z njim ne strinja
  • SODIŠČE – odloči o sporu

Kako začeti postopek?

Postopek se začne z vložitvijo tožbe na sodišče. Če gre za gospodarski spor med pravnimi osebami, se tožba vloži na okrožno sodišče, v vseh drugih primerih pa je za odločanje o tožbi v postopku SMV pristojno okrajno sodišče.

Vsaka vloga, ki jo oddate na sodišče, mora vsebovati podatke o:

  • sodišču, ki obravnava zadevo,
  • strankah v postopku in zakonitih zastopnikih,
  • sporni predmet (za kaj gre),
  • ostale sestavine, ki jih v posameznem primeru zahteva zakon.

Imate težave s sestavljanjem vloge? V tem primeru je koristno, če se za pravni nasvet, pomoč ali zastopanje v konkretnem postopku obrnete na osebo s pravnim znanjem.
Vlogo morate praviloma lastnoročno podpisati in jo poslati na sodišče ali oddati na vložišču sodišča. Pripravite morati en izvod vloge za sodišče ter po en izvod za vsako stranko v postopku. Vlaganje prek elektronske pošte ni mogoče.
Za zastopanje lahko pooblastite odvetnika, v določenih primerih pa tudi drugo osebo. Pooblaščenca lahko poiščete pred začetkom postopka, lahko pa tudi med samim postopkom.

Koraki postopka, če ste tožnik

V tožbi morate zapisati, kaj zahtevate od tožene stranke. Opisati dejstva, zaradi katerih ste upravičeni do svojega zahtevka in navesti dokaze, s katerimi ta dejstva dokazujete. Ob vložitvi tožbe morate plačati sodno takso (po vložitvi tožbe sodišče tožeči stranki pošlje plačilni nalog z vsemi podatki za plačilo).

Posebnost te vrste postopka je v tem, da mora tožba vsebovati vsa dejstva in navedbo vseh dokazov, ki naj jih sodišče upošteva pri odločanju o sporu. Po prejemu odgovora na tožbo lahko tožnik vloži le še eno vlogo, v kateri se opredeli do trditev in dokazov nasprotne stranke. Rok za vložitev vloge na sodišče je 8 dni od dneva, ko je tožniku vročen odgovor na tožbo.

Po prejemu vseh vlog, ki so jih poslale pravdne stranke, lahko sodišče odloči o zahtevku.
Sodišče izvede glavno obravnavo le:

  • če ena ali obe stranki v svojih vlogah izvedbo glavno obravnavo zahtevata,
  • če ugotovi, da o sporu ni mogoče odločiti na podlagi pisno predloženih dokazov.

Sodišče nato izda sodbo, s katero odloči o zahtevku in jo pošlje strankam, praviloma priporočeno po pošti. Če stranko v postopku zastopa odvetnik, bo sodišče sodbo vročilo samo odvetniku.

Če se stranke ne strinjajo s sodbo, lahko v roku 8 dni vložijo pritožbo.

Ko poteče rok za pritožbo (in ta ni bila vložena), sodba postane pravnomočna. Na podlagi pravnomočne sodbe lahko kot tožnik od toženca zahtevate izpolnitev obveznosti, določene v sodbi.

Ko sodišče stranki posreduje vlogo druge stranke ali kakšen poziv, stranko z dopisom opozori glede rokov, načina vložitve in posledicah, če bo stranka neaktivna.

Če kot stranka iščete informacije o poteku postopka, ali želite vpogledati v dokumentacijo zadeve, lahko pokličete na sodišče, ki obravnava vašo zadevo oz. se tam oglasite v času uradnih ur. Preverite, katero sodišče obravnava vašo zadevo, in imejte pripravljeno opravilno številko zadeve. Seznam sodišč s kontaktnimi podatki najdete tukaj. Tako lahko dobite le informacije o poteku postopka, ne pa tudi pravnih nasvetov (npr. kaj naj storite, da boste uspeli v postopku).

Koraki postopka, če ste toženec

V odgovoru na tožbo morate zapisati, zakaj nasprotujete zahtevku tožnika in zaradi katerih dejstev njen zahtevek ni utemeljen ter v zvezi s tem navesti dokaze. Rok za vložitev odgovora na tožbo je 8 dni od vročitve tožbe.

Tako kot tožba v SMV, mora tudi odgovor na tožbo vsebovati vsa dejstva in navedbo vseh dokazov, ki naj jih sodišče upošteva pri odločanju o sporu. Po prejemu odgovora na tožbo lahko tožnik vloži le še eno vlogo, na katero lahko tudi kot toženec odgovorite le še z eno vlogo. V njej se opredelite do trditev in dokazov nasprotne stranke. Rok za vložitev vloge na sodišče je 8 dni od dneva, ko je tožencu vročena vloga tožnika.

Če kot toženec ne odgovorite na tožbo, se šteje da zahtevek tožnika pripoznavate. To pomeni, da sodišče brez nadaljnjega obravnavanja zadeve izda sodbo, s katero tožbenemu zahtevku ugodi.

Ko sodišče stranki posreduje vlogo druge stranke ali kakšen poziv, stranko z dopisom opozori glede rokov, načina vložitve in posledicah, če bo stranka neaktivna.

Če kot stranka iščete informacije o poteku postopka, ali želite vpogledati v dokumentacijo zadeve, lahko pokličete na sodišče, ki obravnava vašo zadevo oz. se tam oglasite v času uradnih ur. Preverite, katero sodišče obravnava vašo zadevo, in imejte pripravljeno opravilno številko zadeve. Seznam sodišč s kontaktnimi podatki najdete tukaj. Tako lahko dobite le informacije o poteku postopka, ne pa tudi pravnih nasvetov (npr. kaj naj storite, da boste uspeli v postopku).

Pritožba zoper sodbo

Če bodisi tožnik bodisi toženec ni zadovoljen s sodbo (meni, da odločitev sodišča ni pravilna), ima možnost vložiti pritožbo.

Rok za vložitev pritožbe zoper sodbo izdano v postopku SMV je 8 dni od vročitve sodbe. Podrobnejša navodila glede vložitve pritožbe vsebuje pravni pouk, ki je del sodbe. Pritožba je praviloma pisna in se vloži na sodišče, ki je sodbo izdalo. O pritožbi odloča višje sodišče.

Posebnost v postopkih SMV je, da je možnost pritožbe glede na redni pravdni postopek omejena. Stranka se namreč zoper sodbo, izdano v SMV, lahko pritoži le zaradi:

  • zmotne uporabe materialnega prava (same vsebinske odločitve sodišča),
  • nekaterih najhujših kršitev postopka (absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka).

Posebnosti glede postopka s pritožbo v gospodarskih sporih majhne vrednosti

Sodišče lahko izda sodbo brez obrazložitve. V roku 8 dni od razglasitve sodbe mora stranka, ki se želi pritožiti, napovedati pritožbo. Sodišče bo, praviloma v roku 15 dni od plačila sodne takse za pritožbo, izdalo obrazloženo sodbo. Pritožbo je treba vložiti v roku 8 dni od prejema obrazložene sodbe.

Trajanje in stroški

Trajanje

Glede na redni pravdni postopek, imajo stranke krajše roke za vlaganje vlog in pritožb, zato je potek postopka SMV hitrejši.

Stroški

Za vložitev tožbe je tudi v postopkih SMV treba plačati sodno takso, ki je odvisna od višine zahtevka. Višino sodne takse, ki jo boste morali plačati v Sloveniji, lahko preverite v Zakonu o sodnih taksah. Za boljšo predstavo navajamo nekaj primerov različnih vrednosti predmeta postopka in takse, ki jo je treba plačati za navedeno vrednost.

  • Pri vrednosti predmeta postopka 350 EUR znaša taksa za vložitev tožbe 78 EUR.
  • Pri vrednosti predmeta postopka od 1.350 EUR znaša taksa za vložitev tožbe 126 EUR.
  • Pri vrednosti predmeta postopka od 3.750 EUR znaša taksa za vložitev tožbe 210 EUR.

Plačilo sodne takse je pogoj, da sodišče prične z vsebinsko obravnavo zahtevka.

Poleg stroškov sodnih taks lahko v postopku nastanejo tudi drugi stroški, npr. izvedencev, odvetnikov, prič.

O tem, kdo mora plačati stroške postopka, sodišče odloči v sodbi. Praviloma mora svoje stroške in stroške nasprotne stranke pokriti stranka, ki v postopku ni uspela.

Stranke se lahko z odvetnikom dogovorijo o višini plačila, vendar bo sodišče stroške odvetnika priznalo le v višini, kot jo določa Odvetniška tarifa. Kar je več, pa bo morala plačati stranka sama.

Tudi v tem postopku je treba plačati sodno takso za vložitev pritožbe zoper sodbo. Tako kot sodna taksa za vložitev tožbe je tudi sodna taksa za vložitev pritožbe pogoj, da sodišče pritožbo obravnava.

Spori s tujo pravno ali fizično osebo iz države članice eu

Če ima vaš dolžnik stalno prebivališče ali sedež v drugi državi članici EU in zahtevek ne presega 5.000 EUR, lahko tudi v Sloveniji začnete evropski postopek v sporu majhne vrednosti, ki je podrobneje opisan na povezavi.

Plačilni nalog po Zakonu o pravdnem postopku

koraki plačilnega naloga

Če razpolagate z verodostojno listino, na primer terjatev faktura (račun), ček, menica, overjen izpisek iz poslovnih knjig, zasebna listina z overjenim podpisom zavezanca, javna listina iz katere izhaja vaša terjatev, ki je že zapadla v plačilo (rok za plačilo je potekel), lahko sodišču predlagate, da izvede postopek izdaje plačilnega naloga (v nadaljevanju PLN). To je posebna vrsta postopka, ki ga ureja Zakon o pravdnem postopku.

V tem postopku višina zahtevka ni omejena. Sodišče bo tožencu naložilo plačilo. Toženec lahko izdanemu plačilnemu nalogu ugovarja. V primeru, da bo ugovor obrazložen, bo sodišče razveljavilo izdani plačilni nalog in zadevo obravnavalo kot tožbo. Da bo sodišče obravnavalo predlog kot PLN, bo tožnik moral najprej plačati sodno takso. Višina sodne takse je odvisna višine zahtevka. Če dolžnik kljub pravnomočnemu PLN ne izpolnil svoje obveznosti, bo moral upnik začeti postopek izvršbe na podlagi izvršilnega naslova, ki je nov postopek pred sodiščem.

Primeri PN

Najemodajalec Blok in stolpnice d.o.o. ima sklenjeno najemno pogodbo za poslovne prostore s podjetjem Briši d.o.o..

Podjetje Briši d.o.o. že tri mesece ni poravnalo izstavljenih računov za najemnino. Blok in stolpnice d.o.o. na sodišče vloži predlog za izdajo PLN na podlagi fakture.

Prijatelju ste posodili 20.000 EUR za nakup vikenda na morju. Ker je šlo za velik znesek, je zato izdal menico.

Rok za vračilo denarja je potekel, vendar prijatelj denarja ni vrnil, zato na sodišče vložite predlog za izdajo PLN na podlagi menice.

Komu je storitev namenjena in kdo so udeleženci

Pravnim in fizičnim osebam, ki imajo zahtevek do druge osebe in imajo v podporo temu zahtevku verodostojno listino.

  • TOŽNIK/TOŽEČA STRANKA – oseba, ki meni, da mu je druga oseba dolžna plačati denarni znesek ali izpolniti drugo obveznost
  • TOŽENEC/TOŽENA STRANKA – oseba na katero se nanaša zahtevek in se z njim ne strinja
  • SODIŠČE – odloči o sporu

 

Kako začeti postopek?

Postopek se začne z vložitvijo predloga za izdajo PLN na sodišče (za ta postopek ne obstaja poseben obrazec). Če gre za gospodarski spor med pravnimi osebami ali če je zahtevek višji od 20000 EUR se predlog vloži na okrožno sodišče , v ostalih primerih pa je za odločanje o predlogu za izdajo PLN pristojno okrajno sodišče.

Vsaka vloga, ki jo oddate na sodišče, mora vsebovati podatke o:

  • sodišču, ki obravnava zadevo,
  • strankah v postopku in zakonitih zastopnikih,
  • sporni predmet (za kaj gre),
  • ostale sestavine, ki jih v posameznem primeru zahteva zakon.

Predlogu za izdajo PLN je treba priložiti verodostojno listino in navesti podlago ter višino dolga ter dokaze, s katerimi se lahko ugotovi resničnost tožbenih navedb. Ko pa gre za terjatev, ki ne presega 2.000 EUR, verodostojne listine ni treba predložiti.

Imate težave s sestavljanjem vloge? V tem primeru je koristno, če se za pravni nasvet, pomoč ali zastopanje v konkretnem postopku obrnete na osebo s pravnim znanjem.
Vlogo morate praviloma lastnoročno podpisati in jo poslati na sodišče ali oddati na vložišču sodišča. Pripravite morati en izvod vloge za sodišče ter po en izvod za vsako stranko v postopku.
Vlaganje prek elektronske pošte ni mogoče.
Za zastopanje lahko pooblastite odvetnika, v določenih primerih pa tudi drugo osebo. Pooblaščenca lahko poiščete pred začetkom postopka, lahko pa tudi med samim postopkom.

Koraki postopka, če ste tožnik

Predlogu za izdajo PLN morate kot tožnik priložiti verodostojno listino in navesti podlago ter višino dolga in dokaze, s katerimi se lahko ugotovi resničnost tožbenih navedb. Ko pa gre za terjatev, ki ne presega 2.000 eurov, verodostojne listine ni treba predložiti.

Po prejemu bo sodišče izdalo plačilni nalog, s katerim bo tožencu naložilo, da je dolžen izpolniti tožbeni zahtevek. Plačilni nalog sodišče vroči obema strankama. Če niso izpolnjeni pogoji za izdajo PLN, sodišče postopek nadaljuje kot, da bi bila vložena tožba. Odvisno od višine zahtevka bo sodišče zadevo obravnavalo po pravilih rednega pravdnega postopka ali postopka v SMV.

Ko poteče rok za ugovor (in ta ni bil vložen), PLN postane pravnomočen. Na podlagi pravnomočne sodbe lahko kot tožnik od toženca zahtevate izpolnitev obveznosti, določene v sodbi.

Če toženec kljub pravnomočnemu PLN ne izpolni svoje obveznosti, bo morali kot tožnik začeti postopek izvršbe na podlagi izvršilnega naslova, ki je nov postopek pred sodiščem.

Če kot stranka iščete informacije o poteku postopka, ali želite vpogledati v dokumentacijo zadeve, lahko pokličete na sodišče, ki obravnava vašo zadevo oz. se tam oglasite v času uradnih ur. Preverite, katero sodišče obravnava vašo zadevo, in imejte pripravljeno opravilno številko zadeve. Seznam sodišč s kontaktnimi podatki najdete tukaj. Tako lahko dobite le informacije o poteku postopka, ne pa tudi pravnih nasvetov (npr. kaj naj storite, da boste uspeli v postopku).

Koraki postopka, če ste toženec

Kot toženec boste prejeli plačilni nalog skupaj s predlogom. Če se z njim ne strinjate, morate v roku 8 dni oziroma 3 dni, ko gre za menico ali ček, vložiti ugovor. Ugovor mora biti obrazložen. To pomeni, da morate zapisati, zakaj nasprotujete plačilnemu nalogu in zaradi katerih dejstev zahtevek ni utemeljen ter v zvezi s tem navesti dokaze (npr. potrdilo banke o plačilu dotičnega računa).

Ko vam sodišče posreduje izdani PLN, vas v njem opozori glede rokov, načina vložitve in posledicah, če bi bili kot stranka neaktivni.

Če kot stranka iščete informacije o poteku postopka, ali želite vpogledati v dokumentacijo zadeve, lahko pokličete na sodišče, ki obravnava vašo zadevo oz. se tam oglasite v času uradnih ur. Preverite, katero sodišče obravnava vašo zadevo, in imejte pripravljeno opravilno številko zadeve. Seznam sodišč s kontaktnimi podatki najdete tukaj. Tako lahko dobite le informacije o poteku postopka, ne pa tudi pravnih nasvetov (npr. kaj naj storite, da boste uspeli v postopku).

Ugovor zoper PN

Če tožena stranka pravočasno vloži obrazložen ugovor, sodišče razveljavi PLN in nato postopek nadaljuje kot, da bi bila vložena tožba. Odvisno od višine zahtevka bo sodišče zadevo obravnavalo po pravilih rednega pravdnega postopka ali postopka v SMV.

Če vloženi ugovor ni obrazložen ga bo sodišče zavrnilo.

Če ugovor ni bil pravočasno vložen ali je bil zavržen, postane PLN pravnomočen.

Trajanje in stroški

Trajanje

Postopki v zvezi z izdajo plačilnega naloga so trajali na okrožnih sodiščih povprečno 1,4 meseca, v gospodarskih sporih pa 2 meseca. Na okrajnih sodiščih je povprečno trajanje postopka v zvezi z izdajo plačilnega naloga 1,7 meseca.
*Navedeni podatki o povprečnem trajanju veljajo za 2018.

STROŠKI

Za vložitev predloga za izdajo PlN je treba plačati sodno takso, ki je odvisna od višine zahtevka. Višino sodne takse, ki jo boste morali plačati v Sloveniji, lahko preverite v Zakonu o sodnih taksah. Za boljšo predstavo navajamo nekaj primerov različnih vrednosti predmeta postopka in takse, ki jo je treba plačati za navedeno vrednost.

  • Pri vrednosti predmeta postopka 350 EUR znaša taksa za vložitev predloga za izdajo plačilnega naloga 31,20 EUR.
  • Pri vrednosti predmeta postopka od 1.350 EUR znaša taksa za vložitev predloga za izdajo plačilnega naloga 50,40 EUR.
  • Pri vrednosti predmeta postopka od 3.750 EUR znaša taksa za vložitev predloga za izdajo plačilnega naloga 84 EUR.

Plačilo sodne takse je pogoj, da sodišče prične z vsebinsko obravnavo predloga.

V izdanem PN je odločeno tudi, katere in koliko stroškov mora toženec povrniti tožniku.

Plačilni nalog v državah članicah eu

Če ima vaš dolžnik stalno prebivališče ali sedež v drugi državi članici EU, lahko tudi v Sloveniji vložite predlog za evropski plačilni nalog, ki je podrobneje opisan na povezavi.